V naši družbi, usmerjeni k uspehu, je še vedno tabu odkrito govoriti o neizpolnjeni želji po otrocih. Tisti, ki jih takšen problem prizadene, lahko mislijo, da je neplodnost redkost in se v svoji situaciji počutijo sami. Vendar (in na žalost) je to daleč od resnice: motnje plodnosti so pogoste. 10–15 % parov v Evropi je neprostovoljno brez otrok.
Vzroki so lahko raznoliki in lahko izvirajo od enega ali obeh partnerjev – in v enaki meri od moškega kot od ženske. Pravzaprav je v približno 50% primerov zaradi kakovosti moškega semena par ne uspe zanositi naravno.
Če ste poskušali zanositi 12 mesecev ali več in kljub rednemu nezaščitenemu spolu (neplodnosti) še vedno ne zanosite, če vam nepravilen ali morda neobstoječ cikel otežuje zanositev, če ste morda imeli več prezgodnjih spontanih splavov ali drugih težav, je čas, da dobite podporo klinike za plodnost ReproCreated.
Razlogi za neplodnost pri parih (pregled)
(Iz Collins JA: Nepojasnjena neplodnost. V: Keye WE, Chang RJ, Rebar RW, Soules MR, uredniki: Neplodnost: vrednotenje in zdravljenje. Filadelfija, 1995, WB Saunders, str. 250)
Neizpolnjena želja po otrocih ima lahko različne vzroke, ki lahko prihajajo od enega ali obeh partnerjev. Na splošno se domneva, da so vzroki enako prisotni pri moških in ženskah. V 20% primerov je vzrok neplodnosti pri obeh partnerjih ali ga ni mogoče določiti s trenutnimi metodami. Takoimenovana absolutna motnja plodnosti – na primer, ko manjkata obe jajcevodni cevi (povezava med jajčnikom in maternico, skozi katero se oplojeno jajčece prevaža iz jajčnika v maternico) ali brez sperme – je izjemno redka.
V večini primerov je zmanjšana plodnost. To pomeni, da obstajajo relativne spremembe ali omejitve plodnosti, ki otežujejo zanositev. Spontani pojav nosečnosti je še vedno mogoč, vendar lahko postane dolgotrajen in psihološko naporen proces – kar lahko še bolj oteži zanositev. V teh primerih vam lahko pomagamo – v kliniki ReproCreate Fertility.
Vzroki neplodnosti pri ženskah
Primarna ženska neplodnost diagnosticira 8500 neplodnih parov z uporabo standardiziranega diagnostičnega protokola. (Z dovoljenjem nedavnega napredka pri spočetju z medicinsko pomočjo. Serija tehničnih poročil SZO 820, 1992.)
Pri ženskah je odsotnost nosečnosti najpogosteje posledica hormonske motnje, ki preprečuje ovulacijo ali pa se folikli ne razvijejo dovolj. Primer takšne hormonske motnje je sindrom policističnih jajčnikov (PCOS), ki vodi do presežka moških hormonov v ženskem telesu.
Drug pogost vzrok težav s plodnostjo je disfunkcija jajcevodov. Te funkcionalne motnje običajno povzročajo adhezije, ki so posledica vnetja, operacije ali zlasti endometrioze, širjenja maternične sluznice zunaj maternične votline (npr. Na jajcevodih, jajčnikih in trebušni votlini), kar vodi do kroničnega vnetja, krvavitve in brazgotin tkiva, ki prizadene 7 do 15 odstotkov žensk v rodni dobi.
Drug ključni dejavnik pri zmanjšani plodnosti je starost ženske. Od 35. leta starosti se neprekinjena razgradnja jajčnih celic znatno pospeši, kakovost jajc pa se s starostjo zmanjšuje: od materine starosti 38 let se tveganje za kromosomsko maldistribucijo v zarodku znatno poveča.
Drugi vzroki, ki lahko prispevajo k zmanjšani plodnosti, vključujejo genitalne malformacije (npr. Spremenjeno obliko maternice), motnje strjevanja krvi, fibroide (benigne vozličke stene maternice), pa tudi vnetje in okužbo.
Vzroki neplodnosti pri moških
Pri moških je najpogostejši vzrok neplodnosti zmanjšana kakovost sperme, tj. nezadostna proizvodnja normalno oblikovanih, gibljivih semenčic (50% primerov). Da bi moški otroka zamislil naravno, mora semenska tekočina izpolnjevati naslednja tri merila:
- En mililiter semenske tekočine mora vsebovati najmanj 10 milijonov semenčic (semenskih niti) (koncentracija),
- Vsaj 5 % teh spermijev mora biti normalno oblikovanih (morfologija) in
- Vsaj 20% spermijev mora biti dobro gibljivih in se premikati naprej s hitrostjo najmanj 25 mikronov/sekundo (gibljivost).
Možni razlogi za motnjo delovanja semena so močno uživanje nikotina ali alkohola, nekorigirani nespuščeni testisi, hormonske motnje (npr. zaradi uživanja anaboličnih steroidov), pretekle operacije in okužbe na testisu (npr. zaradi vnetja testisov zaradi mumpsa). Možni vzrok so tudi genetske spremembe, še posebej, če ni mogoče ugotoviti jasnega vzroka – kot je to v mnogih primerih moške neplodnosti.
V redkih primerih so moške motnje plodnosti lahko tudi posledica sprememb okoli testisov, npr. krčne žile (varikokela) v žilnem sistemu testisov ali tumorji v tkivu testisov ali epididimis.
Na žalost glede na trenutno stanje tehnike v skoraj 50% primerov ni mogoče najti natančnega vzroka za zmanjšano kakovost semena.
Splošni in okoljski vzroki neplodnosti
Poleg posebnih vzrokov za težave s plodnostjo za moške in ženske obstajajo tudi številni splošni dejavniki, ki lahko zmanjšajo plodnost in prispevajo k nepojavu želene nosečnosti. Pri približno 10% parov z neizpolnjeno željo po otrocih ni mogoče ugotoviti organskih ali hormonskih vzrokov. V teh primerih je lahko za preprečevanje nosečnosti kriv eden ali več naslednjih dejavnikov.
3.1. Telesna teža
Prekomerna telesna teža in premajhna telesna teža pomembno vplivata na izločanje hormonov in s tem na plodnost ter – tako pri ženskah kot pri moških. Poleg dejstva, da debelost lahko privede do številnih hudih bolezni, maščobno tkivo sprošča sporočilne snovi in encime, ki motijo hormonsko ravnovesje in zmanjšujejo plodnost pri ženskah in moških. Pri ženskah, na primer, povišana raven hormonov zaradi debelosti vodi do motenj ovulacije, povečanega pojava neustrezno zrelih jajčec in slabše možnosti implantacije oplojenih celic v maternico – tudi z umetno oploditvijo. Skoraj 50% Avstrijcev tehta preveč, zato prekomerne telesne teže ali zmanjšanja odvečne telesne teže ne smemo zanemariti, ko poskušamo imeti otroke.
Premajhna telesna teža lahko tudi oteži želeno nosečnost. V mnogih primerih je (huda) podhranjenost povezana s podhranjenostjo, ki moti ženski cikel in lahko povzroči nepravilno ali odsotno menstrualno krvavitev.
3.2. Hormoni alkohola, nikotina in anaboličnih steroidov
Uživanje alkohola prispeva k zmanjšani plodnosti pri moških in ženskah. Ženske, ki želijo zanositi, se morajo na splošno popolnoma izogibati alkoholu: obdobje od 5. do 12. tedna nosečnosti, ko se ustvarijo otrokovi organi, je še posebej občutljivo na negativne učinke alkohola na zarodek.
Uporaba anaboličnih steroidov ne sme biti zanemarjena v primeru motenj plodnosti in neplodnosti: pri moških, ki jemljejo anabolične steroide, se proizvodnja sperme zmanjša, povečana izguba libida in erektilna disfunkcija – v nekaterih primerih se celo moda skrčijo. Glede na trajanje in obseg uporabe anaboličnih steroidov ter vrsto pripravka lahko moška plodnost utrpi vseživljenjsko škodo.
Uživanje nikotina negativno vpliva tudi na plodnost. Stopnja neplodnosti je med kadilci skoraj dvakrat višja kot med nekadilci. Znanstveno je dokazano, da se kakovost očetovske semenske tekočine s kajenjem zmanjšuje – tako v smislu gibljivosti (gibljivosti) sperme kot verjetnosti deformacije sperme (morfologija). Pri ženskah nikotin in druge škodljive snovi, ki jim je oseba izpostavljena pri kajenju (npr. ogljikov monoksid in cianid), pospešujejo razgradnjo jajčec. To lahko privede do prezgodnje menopavze (preklopa). Poleg tega genetski material jajčec in sperme trpi zaradi vpliva nikotina in drugih kemikalij v cigaretah. Ker kajenje povečuje tudi tveganje za spontani splav in nižjo porodno težo dojenčkov, vam priporočamo, da prenehate kaditi, če želite imeti otroke ali ste že noseči.
3.3. Genetske spremembe
Genetske spremembe so lahko odgovorne tudi za neplodnost ali težave z zanositvijo.
Pri moških, na primer, delecija AZF, to je delna odsotnost kromosoma Y v eni od tako imenovanih regij AZF, povzroči zelo nizko koncentracijo sperme (1 milijon semenčic na mililiter, oligospermija), zaradi česar je nemogoče zanositi otroka naravno – na splošno je potrebna koncentracija vsaj 10 milijonov spermijev na mililiter semenske tekočine. Možno je tudi, da je Klinefelterjev sindrom odgovoren za neplodnost, pri kateri imajo prizadeti moški preveč enega kromosoma X (XXY). Eden od 1000 moških otrok se rodi s to kromosomsko nepravilnostjo, ki ima tudi nižje izločanje moških hormonov, nižjo kakovost sperme. Pogosto je koncentracija sperme celo popolnoma prilagojena, kar vodi do popolne odsotnosti sperme v semenski tekočini (azoospermija).
Pri ženskah lahko genske spremembe, kot so tiste v receptorju FSH, ki je odgovoren za razvoj foliklov (foliklov), povzročijo prezgodnjo odpoved jajčnikov (POF, izčrpanost jajčnikov), kar otežuje nosečnost. Sindrom trojnega X (XXX), ki se pojavi s pogostnostjo 1 od 1000 žensk, kot tudi predmutacije na genu sindroma krhkega X (gen FMR1), lahko povzročijo tudi zgodnjo insuficienco jajčnikov.
3.3. Okoljski toksini
Okoljski toksini, ki smo jim izpostavljeni v sodobnem vsakdanjem življenju – pesticidi, insekticidi, težke kovine, kot so svinec, mehčalci – in ki jih zaužijemo v sledovih s hrano (npr. PCB-ji, poliklorirani bifenili), so še en dejavnik, ki lahko moti plodnost. Te molekule lahko posnemajo hormone v telesu (“lažni hormoni”) in tako porušijo hormonsko ravnovesje.
3.4. Zdravila, kemoterapija za raka
Redno jemanje zdravil in zdravljenje z zdravili lahko vpliva tudi na plodnost. Kemoterapija in radioterapija za raka sta poseben primer. Koliko ali je plodnost poškodovana s kemoterapijo, je odvisno od vrste in odmerka citostatikov (snovi, ki zavirajo rast celic ali delitev celic), uporabljenih v kemoterapiji.
Pri ReproCreate obstajajo možnosti, da se želja po otrocih uresniči tako v primeru težav s plodnostjo po zaključku kemoterapije ali radioterapije kot tudi preventivno pred začetkom zdravljenja raka. V primeru slednjega lahko spermo in jajca zamrznemo v kliniki za kasnejšo oploditev (krioprezervacijo).
3.5. Stres
Stres lahko tudi poruši hormonsko ravnovesje in tako prispeva k zmanjšani plodnosti: kakovost sperme lahko negativno vpliva na moške in menstrualni ciklus pri ženskah. To velja za stres na delovnem mestu ali v poklicnem življenju, pa tudi stres in psihološki pritisk, ki lahko nastaneta zaradi dolgotrajnih jalovih poskusov zanositve, lahko poslabšata problem plodnosti. Če čutite povečan psihološki pritisk, ker se hrepenenje po nosečnosti ne pojavi ali se ne pojavi, priporočamo, da v zgodnji fazi poiščete psihološko podporo.